Zlato krmilo, zlata izkušnja – kako smo Specialized Turbo Levo oblekli po svoje.

V življenju pride čas, ko ti serijsko ne zadošča več. Ko pogledaš svoje kolo in si rečeš: “Ti si sicer hudo kolo, ampak nekaj ti manjka. Stil. Karizma. Ščepec zlata!” In tako se je začelo.

Naš dragi Specialized Turbo Levo Expert Carbon – električni mišičnjak, ki je že tovarniško obut v vilice Fox Factory, motor Brose in cel kup karbonskih mišic – je bil sicer čisto soliden, ampak smo se vseeno vprašali: a ne bi šlo malo bolj “macho”?

Zlata norija se začne
Prvi na seznamu za zamenjavo? Krmilo. Originalni Specialized Trail, 7050 alloy, 8-degree backsweep, 6-degree upsweep, 30mm rise, 800mm, 35mm clamp. Čisto OK. A preveč “tovarniško”, premalo “jaz sem boss na trailu”.

Zamenjali smo ga z nečim, kar se sveti skoraj tako kot ego povprečnega enduro kolesarja – Renthal V2 Fatbar Riser 800 mm, 30 mm rise, zlate barve. Ja, zlato krmilo! Če ne zmagaš na trailu, vsaj izgledaš, kot da boš.

Fajfa, da se ti smeji:)
Ampak kakšna bi bila to zlata palica, če bi jo držala dolgočasna originalna fajfa? Alloy Trail Stem, 35mm bar bore je romala na kup "morda še kdaj uporabim" (ki se ga nikoli ne dotaknemo več).

Namesto nje smo namestili Renthal Apex Stem 35mm objem, 40mm dolžina – alu umetnino, ki objame krmilo kot medvedek svoj najljubši čebelnjak.

Ročke – dotik rdeče strasti
Za konec pa še nekaj za roke. Originalni Deity, Knuckleduster, Black, mehki, a hitro postanejo lepljivi kot stari bonboni v predalu. Delete.

V igro so stopile Race Face Half Nelson Single Lock Grips – rdeče kot sveže brušena pločevina na Lamboju. Samo ena objemka, ultra tanek profil, mehek kot oblak in ravno prav lepljiv. Roke so se zaljubile na prvi dotik.

Kaj pa denarnica?
Vse skupaj smo naročili na bike-discount.de – ker smo racionalni Slovenci in ker vsak evro šteje, ko kupuješ zlata krmila. Cena? S poštnino vred – 229 EUR.

Končna sodba
Specialized Turbo Levo je zdaj še vedno električen, še vedno carbon, ampak z zlato avro samozavesti. Na trailu ga zdaj slišiš že prej, preden pride – ne zaradi motorja, ampak ker vsi rečejo “O lej to zlato krmilo!”. In če se ti kdo smeji, ker si zamenjal stvari, ki so že bile “dobre” – ga samo objemi s fajfo Renthal in mu pošepetaj: “Dober je samo začetek. Legenda je nadgradnja.”

Kaj pa montaža model?

Operacija Zlati Krmilosek – ekspedicija na Renthal planet.

Vse se je začelo ob sončnem popoldnevu v garaži, kjer so se vonj po WD-40, sveži kavi in nestrpnosti zlivali v popolno mešanico "danes bo nekaj konkretnega".

Specialized Turbo Levo Expert Carbon nas je gledal z rahlo zaskrbljenim izrazom (če bi kolo imelo obraz, bi bil to izraz “a res morava skozi to?”), ko smo odprli škatlo iz bike-discount.de. V njej? Zlato krmilo Renthal Fatbar V2 800mm, Apex fajfa in rdeče Race Face ročke.

Operacija “Zlati Krmilosek” se je lahko začela.

Prvi korak: Snemanje starih komponent – brez solz, prosim
Kot vsak dober kirurg, smo se najprej razkužili (no, vsaj roke smo si umili – večinoma) in začeli z odvijanjem starih komponent. Originalno Specialized krmilo je šlo dol brez večjih pritožb, čeprav je fajfa malo zategovala – verjetno zato, ker je vedela, da gre v penzijo.

Z rahlim prepričevanjem (in nekaj “šraufenciger šovinizma”) smo sneli Magura MT7 Pro ročke. Vemo, vemo – sneti Magura ročko z objemke ni kar tako. Ima svoj karakter. Nekaj v stilu: “A si prepričan, da si pripravljen na to, kar pride potem?”.

Ampak smo jo premagali. Z malce spretnosti, nekaj plastičnih orodij in zelo veliko nežnosti. Prav tako smo upoštevali starodavno pravilo: “Če ne gre z občutkom, gre z več občutka.”

Drugi korak: Montaža zlatega Renthala – pazimo na navore!
Nato smo vzeli zlato Renthal krmilo in ga prvič položili v novo fajfo – Renthal Apex 35mm/40mm. Čisti užitek. Kot da bi Thorov kladivo vtaknil v sveže izdelan meč. Objemka z dvema deloma? Inženirska poezija. Vse lepo sede, kot bi delali za nas.

Tu seveda ni šlo brez navornega ključa. Smo ja resna ekipa, ne "zategni na občutek pa bo". Vsak vijak je dobil točno tisto, kar mu pripada:

Fajfa na krmilno cev: 5 Nm

Krmilo v fajfo: ravno toliko, da prime, ampak ne stisne kot ljubosumen partner

Ročke in prestavne ročice: ravno prav, da se ne vrtijo, a se dajo premaknit v sili – če recimo padeš na glavo.

Seveda smo pred tem vse lepo poravnali – krmilo pod kotom “agresivni napad na trail”, ročke v položaj “točno tako jih držim, ko mi srce bije 160”, prestavne ročice pa tako, da jih dosežeš tudi, ko kričiš zaradi dropa.

Tretji korak: Rdeče ročke – čili na torti
Race Face Half Nelson grips – čudovito rdeče, kot dirkalna čelada iz 90-ih. Sneli smo stare in skoraj ob tej točki pospravili orodje.

Ampak ne! Še dezinfekcija krmila (smo resni – noben grip ne zasluži umazanije pod sabo), nato pa nova objemka, mali šraufek in zopet navora ne pozabimo – 2.5–3 Nm in nič več!

Zaključek: Novi obraz starega zverinčeka
Kolo je zdaj videti kot nekaj, kar je odpeljalo iz vesoljskega programa NASA. Zlato krmilo sveti kot jutranje sonce nad trailom, fajfa daje samozavest, rdeče ročke pa – no, to je kot če si obuješ sveže bele superge. Vse je boljše.

Več kot prihranek – dobili smo zgodbo. In kolo, ki zdaj ne samo gre, ampak gre z značajem.