S kolesom na Golte in Smrekovec

Lep dan je že ob 5.30 uri, ko sem na jutranji sprehod peljal psa, klical po tem, da je treba nekam it. Definitivno dan za kolo. Kam? Večno vprašanje, ki se po glavi plete nekomu, ki je prekolesaril že vse okoliške poti, nikakor pa se mu ne ljubi nekam vozit z avtom. Za to se je treba odločit vsaj dan prej. Golte. To je ideja. Baterija na kolesau je 100% nafilana zato ne bo nobenih težav s kapaciteto. Čeprav je to najdaljša tura s tem kolesom si v glavi nekako že prej izračunam, kako bom vozil. Do Mostnarja v Florjanu akustično (beri brez električne pomoči) potem pa malo na ECO in spust do Mozirja. Že takoj po prvih kilometrih mi začne nekaj čivkati v zadnjem delu kolesa. Matr mi gre na živce. Nazaj ne grem ampak jutri kolo razstavim in namažem. Kot splanirano unplugged do Mostnarja potem pa malo pomoči in že se spuščam proti Mozirju. Še pred tem sem se moral oblečt, ker pa le ni bilo tako vroče, kot sem na podlagi nekaj dni nazaj trajajočih vročinskih dni, sklepal zjutraj. V Mozirju zavijem za Golte in kmalu spet preklopim na ECO. Tabla kaže 15 km do vrha. Nebi smel biti problem, ker tiste težke beštije nebi bilo ravno prijetno tiščat do vrha. Kot me spomin ne vara se pot do Golt vleče kot ponedeljek. Kljub temu mestoma postreže s spektakularnimi pogledi na Mozirje in okolico. Tistim, ki se na pod odpravijo prvič ne bo manjkalo norih pogledov. Mi domači, ki smo poti že vajeni pa ni več zanimivo. In tako do vrha. Kolo teče kot noro, čričkanje je nekako potihnilo. Vse BP. Vso pot se v glavi odločam ali bo  tura krožna ali povratna. Kaj hitro se odločim, da grem naprej do Smrekovca in se spustim v Lepo njivo iz katere zaokrožim na Florjan. Ko pridem do Alpskega vrta nadaljujem pot naravnost v strm in kamenjast klanec kjer je obvezno potrebno iz ECO na Trail. Kamenje in cesta sta brutalni. Klanec pa tut. Brez težav. Lahko bi tukaj zbral krožno pot po Golteh pa se mi ni dalo. Naprej. Kar nekajkrat je treba s kolesa, da si odprem električne pastirje. Ampak scena je fenomenalna. Travnate trail poti skozi igličasti gozd okol pa konji in krave. Svetovno. Vse tako do Starih stan, kjer se po makadamski cesti usmerim proti Ljubnem. Nekje vmes mi smerokaz modre barve, ki me spremlja že od alpskega vrta, pokaže, da je Smrekovec desno in seveda se tega držim. Nikakor nočem končat v Ljubnem, ker je pa to zelo zelo daleč. Sploh za nazaj. Do Smrekovca je pot gozdna in utrjena. Mir in niceee ride. Mimo Smrekovca pa samo piči miško. Do Lepe njive, potem pa spet mal gor in krog se zaključi. Do doma oz. Velenja na avtopilotu, ker je ta del obupen. Ostalo še 50% baterije. Effort : srednja žalost. Final verdict : Very naaajs. 70km

Video utrinki s kolesarjenja

in Relive

www.me2d.si

www.me2d.si je spletna revija za avanturo. Za vas testiramo poti, izdelke, preizkušamo novosti in ocenjujemo storitve.

sledi nam
kdo smo?
kontakt