Pa smo ga dočakali. Canyona. Že dolgo nazaj, ko sem presedlal na specialko, sem rekel, da bom prej al slej šel nazaj na fullya. Ker ima vožnja po brezpotjih svoj rajc. Z novim Strive-om, bo ta rajc še večji.

Kolo sem naročil prek spleta, direktno iz fabrike. Drugače se ga niti ne da nabavit. Zakaj Canyon? Ne vem. Hudi bicikli, dobre cene. Tu ni posrednikov. Nihče ne prišteva svojih procentov.

Canyon stran na netu je pregledna. Opisi koles solidni. Izstopa opis geometrije, ki je lepo predstavljena in razumljiva. Podobno je z opisom komponent. Vsak model ima več cenovnih razredov. Vsak razred pa ima fiksno določeno opremo. Ko sem pred leti naročal specialko, sem lahko izbiral med opremo. Tega sedaj ni več.

Po izboru kolesa, pride na vrsto plačilo. Po predračunu, s kreditno kartico ali prek Paypala. Če si ein deutcher, lahko tudi na obroke. Moteče je le to, ker je zraven napisano kdaj bodo pošiljali. Ampak se splača potrpet.

Zaradi korone, se je pošiljanje zavleklo. So pa takoj, ko so kreirali nalepko za skenirat pošiljko, poslali mail za sledenje. Pošiljajo samo prek UPSa. In tako sem sledil pošiljki, ki je prepotovala pol Evrope. Najdlje so jo zadržali v Milanu. Italijani pač! Je pa srce prešaltalo na rdeče obrate, ko se je pokazal napis Brnik - out for delivery! Ob 06.12. Ob 12.46, klic uslužbenca UPSa. Itak da sem doma.


Kolo je zapakirano v bike guardu, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da je zavito v bubble wrap folijo, razstavljeno, in zloženo v kartonski škatli, katera stane dodatnih 32€. Drag karton.

Ko zložim kolo v dnevni na tla, se dokopljem do škatle, na kateri piše "let's get started…" V njej je enostaven moment ključ, set nastavkov za vijake, lubrikant v vrečkici, priročna torbica za orodje, pumpa za amortizerje in pa vsaj 2kg težka knjiga z navodili. "PICIKL JE!" Ne friking letalo. Kdo bo to bral. Vržem na kavč.

Sestavljanje. Še vedno tresočih rok od navdušenja, sestavljam, šraufam, mažem, obračam, klejem, berem navodila (Ja. Na žalost.), spet šraufam in ga na koncu sestavim. Kje so famfare!? Mah! Gremo ga sprobat. Tudi po dežju če bo treba.

Kolo je specifično zaradi tretjega amortizerja, ki s pomočjo klika gumbov na belanci, spremeni geometrijo. Dva gumba z napisom "click" in "clack". Shapeshifter 2.0. Zmanjša hod zadnjega amortizerja iz 150mm na 135mm, kar povzroči da je zadnji amortizer tudi bolj trd. Prav tako se spremeni kot cevi sedeža (seat tube) in kot cevi kjer so vpete vilce (head tube) za 1.5 stopinje. Spodnji nosilec (bottom bracket) pa se dvigne za 3mm. Vse to se da uštimat med vožnjo. Za plezat v hrib, za divjat navzdol. With a push of a button.

29" gume in DT-Swiss felgne. Sram GX eagle oprema, 12 redni zobniki zadaj, Iridium dropper sedež. S klikom na gumb, se sedež, s pomočjo hidravlike dvigne ali spusti. Dvigne se počasi. Tako da ni panike za žogice.

Vozi se super (po ravnem asfaltu). Malo se ga bo treba navadit. Kako se bo obnesel v svojem naravnem okolju, povem ko ga spustim z vajeti.

Da bi Canyona grajal!? Ne upam niti pomislit. Ne!! Ni res. Je Strive CF 7.0 drag? O tem ni dvoma. K ceni pripomore ime, karbon in dejstvo da je nemc. Poleg vsega tega, pa je Canyon prisoten na vseh velikih dirkah. Za tak denar dobiš že električno kolo. Sam sicer nisem pristaš e-bajkov. A tehnologija gre naprej. Let's face it. O štromu in močnih nogah bom pisal drugič. Je preveč za povedat.


Sedaj pa…. Let's ride!

by Metod Brodnik