Kako smo kupovali E-MTB

1.del

JEB*!E SE E-KOLESARJI!!

Moje prepričanje o električnih kolesih se je v zadnjih dveh letih precej spremenilo in pogled na tovrstno kolesarjenje je razjasnilo nekaj kratkih tur na izposojenih e kolesih. Prej sem kot zagrizen mountnbajker bil prepričan, da e kolesa niso nič drugega kot skrunjenje globoko vžgane kolesarske vere, ki je ne more omajati čisto nič na tem črno-belem svetu. Si ali pa nisi. Nekaj vmes ni obstajalo. Ko sta me, že pred časom, na strmini, ko sem grizel svoja kolena in nemo opazoval, kako mi pot teče po okvirju kolesa proti zobnikom, na lahko prehitela dva turista, oblečena v nič drugega kot lahkotne poletne cunjice brez kakršnegakoli napisa vsaj enega od imen povezanih s kolesarjenjem in z japonki na nogami , pri tem pa me še veselo pozdravila, sem jima v glavi zabrusil kar precej krepkih na račun izdaje kolesarskega boga in vere. Bil sem trdno prepričan, da goljufata. Ko me je pred kratkim aplikacija STRAVA, obvestila, da je nekdo izboljšal moj čas na priljubljeno vzpetino v bližini, sem takoj vedel, da bo treba krono vzeti nazaj. Bolj kot sem si ogledoval, njegov dosežen čas, bolj sem vedel, da ne bo šlo zlahka. Ugotovil sem, da bo nemogoče. Zakaj? Ne nista bila Roglič ali Pogi. Bil je precej pretežak znanec, ki se s kolesarjenjem ukvarja tako kot jaz z zbiranjem znamk (Ne, ne zbiram znamk). In kako mu je uspelo? Dragi uporabniki STRAVA aplikacije. Izberite si eKolesarjenje in ne kolesarjenje. Tako bo precej bolj fer:)


KOLESARSKA EPIFANIJA.

Moja na videz neomajna kolesarska vera je dobila svoje prve globje razpoke tistega dne, ko sem v Kranjski Gori prvič sedel na električno kolo. Precej hudo Haibike kolo, ki je bilo dostojno opremljeno in ni v nobenem pogledu spominjalo na tista glomazna ekolesa, kot sem jih bil vajen v mestih, z nameščeno košaro spredaj in zadaj ter z baterijo, ki je spominjala bolj na artiljerijsko oborožitev. Že prvi metri so mi na obraz zvabili nasmeh, ki ga nisem mogel skriti, kljub temu, da sem si prisegel, da bodo moji prvi in zadnji trenutki na takšnem izdelku nevere eno samo trpljenje in nič drugega in v to me ne bo prepričal nihče na tem svetu. Oh kako sem se motil. Bil sem kot predstavnik cerkve, ki se je odločil zapustiti celibat in je najprej obiskal javno hišo. Ugotovil sem, da lahko trpim in vlagam vso svojo energijo ali pa preprosto uživam v vožnji. Ugotovil sem, da lahko odpeljem na Vršič z izklopljeno baterijo in pritiskam kot nor ali pa prižgem turbo in pritiskam kot nor. V obeh primerih osvojim vrh. V prvem čisto moker in v turbo pogonu prav tako čisto moker pa vendar s polno dozo super fajnosti. Možnosti je ogromno. Kombinacij je nešteto. Ne goljufam, ampak izbiram med nešteto opcijami. Lahko se peljem tudi tam kjer sem moral s kolesom prej peš, ker teren preprosto ni dopuščal vožnje s kolesom navzgor. AAAAALELUJA.


ATA BI MEL E-MTB.

Moja vera se ni spremenila. Le dodali so se nekateri členi. Dobila je aneks. Začel sem spremljati svet e koles in tudi kmalu doumel, da so e kolesa poleg užitkov, ki jih nudijo tudi pregrešno draga. Čisti luksus. Bolj sem prebiral revije in spremljal medmrežje bolj sem vedel, kaj bi rad imel. Vse najboljše iz sveta navadnih koles in vse najboljše od tistega , ki navadna kolesa naredijo e kolesa. Toda cene takšnih koles so popolno primerljive s cenami avtomobilov. 10.000 evrov ali pa 15.000 evrov. Ja prav ste prebrali. Seveda so tudi takšna za 3000 evrov. Zame nesprejemljivo. Zaradi nesoglasja med mojimi prihodki in cenami e koles je nakup e kolesa za nekaj časa preložen.


ATA BO MEL E-MTB, MAMIKA TUDI.

Ni minilo dolgo, ko sem nekako uspel nagrmadit evre potrebne za nakup e kolesa. In to ne enega ampak dveh. Tudi za Tjašo. Še preden so bile finance porihtane sva neko soboto, ko sva bila na obisku v Ljubljani, obiskala še trgovino Extreme Vital v BTCju. Tam še nisva bila in sva morala malo pofirbcat. Po kratkem brskanju in splošnem pregledu robe v spodnjem nadstropju , sem kmalu ugotovil, da nekaj manjka. Cestna kolesa in oprema. So. Mestna kolesa in športna oblačila. So. Thule program. Je. Vse vmes. Je. Ja kje so pa gorska kolesa in oprema? Pogled vržem po trgovini in kmalu najdem stopnice. Zgoraj se mi pogled najprej ustavi na kolesu, ki se bohoti, na piedestalu na kateremu piše Specialized Levo. Z rdečimi osvetljenimi črkami. Moja verzija nebes. S WORKS. Vau. Lučaj zraven še en takšen piedestal s podobnim kolesom. O joj. Vmes pa vsa podaniška kolesa zgoraj postavljenim visočanstvom. Z napol odprtimi usti, gledam in preučujem kolesa ter hkrati čekiram listke s cenami. Kmalu seveda najdem svojega favorita, ki je glede na opremo in finančno stanje tisti pravi kandidat. Seveda pri tem ne izpustim nobenega in res nobenega detajla oziroma malenkosti, ki bi me lahko zmotila. Tokrat je all in. Vedno je bilo nekaj kar me je motilo na kolesu. Ali je bila barva, oprema, ki bi lahko bila boljša pa ni bilo denarja. Vedno nekaj. Tokrat tega ne sme biti. Specialized Turbo Levo FSR 2022 Expert Carbon. Cena 9599 evrov. Krepka. Medtem je tudi Tjaša našla svojega favorita. Ona ni izbirala po opremi, ali modelnem letu, znamki ali tipu kolesa. Tjaša je izbrala prison purple. Tjaša je izbrala po barvi. Kaj čmo. Tako pač je. Jaz sem kmalu ugotovil, da je kolo poleg barve tudi ustrezno opremljeno, kar pa je podkrepila še cena kolesa. Slabih 5400 evrov. Trudim se, da bi v glavi seštel ceni obeh koles pa nekako ne gre in ne gre. Evro manj kot 15 tisočakov. Ugriznem se v spodnjo ustnico in takoj pozabim. Nič. Gremo v akcijo.


KAMERA, LUČ....EXTREME VITAL in LUCIJA pri telefonu.

Doma je vse steklo tako kot je moralo. Prodal sem motor, staro endurco in še kakšno malenkost, ki se je valjala po garaži. Denar je bil pripravljen. Kje bom kolesa kupoval mi nekako ni predstavljalo velikega vprašanja, saj pri Extreme Vitalu kupujem že lep čas. Od prvega kolesa v njihovi hišni trgovini v Škofji Loki, do zavornih oblog na spletu. Ni dvoma. Vedno je bilo top. Dvignem telefon in jih pokličem. Lucija mi vse pojasni in kmalu naletim na prvo težavo. Težavo, ki bi lahko bila večja, kot sem pričakoval. Vsa kolesa Turbo levo, kot sem si ga omislil so že prodana. Dobavljivost je pod vprašajem. Sploh, če govorimo o pravi velikosti, ki je zame S5. Lucija prepričljivo, takoj skoči v akcijo in začne zame poizvedovati, kako je s kolesom. Kako je bilo, pustimo za part dve te zgodbe, ki jo boste lahko prebrali, ko bom imel kolo doma.


SCOTT GENIUS eRIDE Contessa 910

Luciji povem, da ne glede na razplet z mojim kolesom, Tjašinega zagotovo prideva iskat v soboto. Vprašam jo ali je mogoče kolo do takrat dati na stran. Predvidevam, da bo velikost S prava velikost za Tjašo, pa kljub temu nisem prepričan, ker sem po raziskavi na netu ugotovil, da je s svojo velikostjo 168 cm ravno nekje med S in M številko okvirja. Lucija mi pove, da imajo na zalogi S in M velikost ter, da sploh ni težave, glede rezervacije do sobote. Predlaga mi celo, da dam obe velikosti na stran, pa bo Tjaša v soboto preizkusila, kateri ji bolj odgovarja. Kaj tudi to se da? Neverjetno! Lucija mi pove, da imajo S velikost v poslovalnici v BTCju, M pa na Tržaški cesti, vendar ga morajo še sestaviti. Jaz ves vesel Luciji začnem razlagati elaboraten načrt, kako bova s Tjašo šla najprej v BTC nato pa na Tržaško, ko me Lucija odločno, a vendar prijazno prekine, in predlaga, mnogo boljšo rešitev. Pojasni mi, da naj povem, v kateri poslovalnici bi rada kolesi pomerila in oni bodo tisti, ki bodo poskrbeli, da naju bosta kolesi tam tudi čakali. Neverjetno. Izberem BTC in Lucija poskrbi za vse ostalo. Naslednji dan prejmem še sms sporočilo, da me kolesi čakata v poslovalnici in to je to...Lucija je zakon. Extreme Vital je zakon. V soboto sva s Tjašo prišla v Extreme vital nekaj minut po deveti dopoldan, ko je že bil odprt. V trgovini sta kolesi že bili pripravljeni in Tjaša je kolesi najprej preizkušala v trgovini potem pa je prodajalec (mimgrede, še ena legenda) presodil, da je najbolje, če kolesi preizkusimo zunaj, kar smo tudi storili. Prodajalec, je ugotovil, da bi bilo bolje če se Tjaša odloči za okvir M hkrati pa je tudi pojasnil zakaj je temu tako. Z njegovim predlogom oziroma strokovnostjo se je strinjala tudi Tjaša. Odločitev je padla. Velikost M. Tudi pedala niso bila lahka odločitev. Prodajalec (tokrat drugi, ker je prvi imel polne roke dela z iskanjem čelade za Tjašo) je gladko in jedrnato pojasnil katera pedala so po njegovih izkušnjah najboljša in njegovim argumentom ni bilo za oporekat. Medtem, ko so serviserji pripravljali kolo, je Tjaša izbirala še čelado. To ni bil mačji kašelj, ker je izbira res velika in pomembno je najti tisto pravo. Prodajalec je iz skladišča prinesel čisto vse čelade v Tjašini velikosti, tako, da je bilo v trgovini, polno škatl s čeladami in tako je lahko preizkusila vse. Marsikje bi prodajalec rekel, da je to kar imajo na policah vse in tako bi pač moralo biti. Kakorkoli. Ostalo je še nastavljanje vzmetenja in kratka navodila oziroma napotki za uporabo kolesa in že smo tlačilo kolo v avto.



DOBAVA V OKTOBRU

Medtem, ko je Tjaša nsvoje prve kilometre že nagonla in pri tem celo izjemno uživala, sem jaz zaenkrat še brez kolesa. Lucija mi je po vseh zbranih podatkih, povedala, da bo moje kolo dobavljeno v oktobru letos. Takrat napišem še drugi del te zgodbe. Ne zamudite . Napišem še o tehnikalijah obeh koles. Do takrat pa se mogoče srečamo v Extreme Vitalu.

www.me2d.si

www.me2d.si je spletna revija za avanturo. Za vas testiramo poti, izdelke, preizkušamo novosti in ocenjujemo storitve.

sledi nam
kdo smo?
kontakt